Gozd je ena tistih dragocenosti, ki jih pogosto zares opazimo šele takrat, ko jih izgubimo. Junijski vetrolom je na območju Komende za seboj pustil poškodovana drevesa in velike razgaljene površine, obnova pa bo zahtevala čas, strokovno znanje in vztrajnost. Prvi korak k novi podobi gozda so naredili 6. novembra v Podborštu pri Komendi, v bližini Planinskega doma Komenda, kjer so skupaj posadili 500 mladih dreves.
Pri sajenju so se povezali predstavniki Radenske, Zavoda za gozdove Slovenije in lokalne skupnosti ter prvošolci Osnovne šole Komenda Moste. Prav sodelovanje najmlajših je akciji dalo posebno simboliko: drevesa, ki so jih posadili, bodo rasla še dolgo po tem, ko bo spomin na dan sajenja že zbledel. Morda se bodo otroci čez nekaj let vrnili na isto mesto in opazovali, kako je njihov prispevek postal del novega gozda.
Obnova, ki se ne konča z enim dnem sajenja
Razsežnosti junijskega vetroloma so velike. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije je bilo na območju Komende in Zaloga pri Cerkljah poškodovanih približno 26.400 kubičnih metrov drevja. Močno poškodovanih oziroma uničenih je bilo okoli 150 hektarjev gozda, posledice neurja pa so razpršene na širšem območju. Kljub temu obstaja razlog za optimizem. Gozdovi se namreč lahko ob ustreznih razmerah obnavljajo tudi sami, naravna pomladitev pa ostaja pomemben del gozdarske strategije. Kjer naravna obnova ne bo zadostovala, bodo gozdarji pomagali s sajenjem primernih drevesnih vrst. »Izkušnje iz preteklih ujm kažejo, da se gozdovi na tem območju zelo dobro naravno obnavljajo. Kjer pa to ne bo dovolj, bomo pomagali s sadikami. Danes sadimo bukev, ki je tukaj domača drevesna vrsta in je glede na pričakovane prihodnje razmere zelo primerna za obnovo gozda,« je pojasnil Miha Zabret, vodja Krajevne enote Kamnik Zavoda za gozdove Slovenije.

Drevesa, ki bodo rasla skupaj z otroki
Posebno mesto v akciji so imeli prvošolci Osnovne šole Komenda Moste. Zanje sajenje ni bilo le prijetna sprememba šolskega vsakdana, temveč tudi priložnost, da naravo spoznajo zunaj učilnice. Ob pomoči odraslih so se učili, kako sadimo drevesa, zakaj je pomembna izbira avtohtonih vrst in koliko časa potrebuje gozd, da si opomore. Takšne izkušnje imajo vrednost, ki presega samo število posajenih sadik. Otroci se ob njih učijo, da skrb za okolje ni abstraktna ideja, temveč nekaj, pri čemer lahko sodelujejo tudi sami. »Zelo enostavno se je bilo odzvati na takšno pobudo. Sajenje dreves, narava, mladi … lahko se vam le zahvalimo in čestitamo, da to počnete za naš kraj, otroke in skupnost,« je povedal ravnatelj Osnovne šole Komenda Moste Uroš Križanič. Za lokalno skupnost ima obnova še dodaten pomen, saj se Komenda po poplavah leta 2023 še ni povsem opomogla, junijsko neurje pa je prineslo nove poškodbe. »Ko sem tistega večera videl, kaj je neurje povzročilo, sem si rekel: Pa ne že spet. Komenda si še ni dobro opomogla od poplav, pa nas je prizadela nova ujma. Veter je podiral strehe, poškodoval hiše in uničeval gozdove. V trenutku je bilo izgubljenega ogromno tistega, kar so ljudje ustvarjali leta in desetletja. Zato je današnji dan nekaj posebnega. Danes naravi vračamo življenje,« je ob sajenju povedal župan Občine Komenda Jurij Kern.

Za gozdove prihodnosti tudi z dodatnimi sadikami
Sajenje v Podborštu je del širših prizadevanj Radenske, ki že sedmo leto sodeluje pri obnovi gozdov, poškodovanih v požarih, vetrolomih in drugih naravnih nesrečah. V tem času je s partnerji pomagala zasaditi več kot 80.000 dreves, v zadnjih letih pa so težje dostopne gozdne površine obnavljali tudi s pomočjo semenskih bombic, ki so jih raztresali z droni. Tokratna podpora ne bo omejena na skupno sajenje. Radenska je zagotovila tudi finančna sredstva za nakup dodatnih 3.375 sadik avtohtonih drevesnih vrst – bukve, češnje, javorja in jelke – ter potrebnega materiala in izvedbo nadaljnjih obnovitvenih del. »Posebej nas veseli, da pri tem sodelujejo otroci, ki s svojo radovednostjo, energijo in ustvarjalnostjo dajejo našim prizadevanjem še poseben pomen. Želimo si, da bi v gozdu prepoznali prostor življenja, navdiha in povezanosti z naravo ter začutili, da lahko zanj naredijo nekaj dobrega tudi sami,« je povedala Natalija Kreft, vodja odnosov z javnostmi v podjetju Radenska Adriatic.

Vse, kar posadimo s srecem, uspeva
Skrb za gozdove se ne začne in ne konča s sajenjem dreves. Pomembno je tudi, da že najmlajše spodbujamo k razmišljanju o naravi, njeni vrednosti in prihodnosti. Zato Radenska v okviru pobude »Srčno za jutri« organizira tudi likovni natečaj za osnovnošolce, ki lahko skozi ustvarjanje predstavijo, kaj jim gozd pomeni in kako si predstavljajo njegovo prihodnost. Natečaj je odprt še do 19. novembra 2026, k sodelovanju pa so vabljeni učenci in njihovi mentorji. Več informacij o sodelovanju in navodila za prijavo so na voljo na spletni strani
www.srcnozajutri.si.
Petsto novih dreves v Podborštu je lep začetek, a prava zgodba se bo pisala v prihodnjih letih. Takrat, ko bodo majhne sadike zrasle v drevesa in bo gozd znova postal prostor sence, življenja in novih spominov.